|
UNSPOKEN LYRICS
"Evolucija" (2003 Demo)
1. Scene one - Rojstvo zavesti: Dih
2. Evolucija
3. Konstrukt zavesti
4. Scene two - Potovanje skozi sebe: Opazovanje (instrumental)
5. Poimenovanje
6. Dejanje (instrumental)
7. Scene three - Vpra�anja: Zakaj sem
8. Tisti, ki bedijo
9. Brezèasnost uma
10. Scene four - V obliki kroga: Ekvilibrum
11. On je vsi (rekonstrukcija)
1. Scene one - Rojstvo zavesti: Dih
Glas: »Pripravi se,
kmalu odhaja� na pot.
Pri�el bo� nazaj,
ker nikamor drugam ne more� priti.
Pri�el bo� nazaj.
Kmalu.«
2. Evolucija
V zavetrju èasa zadiham,
da �e enkrat prek sebe
zgradim, kar obèudujem,
kar sem nekoè �e imel.
Gibanje brez obstanka,
ponekod pa izgleda,
kot da stojim
in se smejim.
Razvoj skozi veke �ivi,
a zmeraj sem tu,
zmeraj sem jaz.
Evolucija, iz delcev neba,
v delce duha.
Evolucija, vloge zavesti
v igrah �ivljenja.
Zadihal sem sam.
Skozi prizmo èasa,
se èudim svetovom.
Prviè zaèutim,
da sebe igram.
Kaj si �elim,
koga igral bi,
zaenkrat ni va�no.
Dajte mi masko!
Razvoj skozi veke �ivi,
a zmeraj sem tu,
zmeraj sem jaz.
Evolucija, iz delcev neba,
v delce duha.
Evolucija, vloge zavesti
v igrah �ivljenja.
Zadihal sem sam.
3. Konstrukt zavesti
Nekje iz ozadja prihaja na dan
pretopljen konstrukt zavesti.
Razvija se sam in sili v
svojo najvi�jo obliko.
Èutim rojstvo nenadnih sprememb
èutim umiranje tistih
ki sebe zapu�èajo iz strahu
namesto iz empatije.
Spremeni sebe
in spremenil bo� svet,
to je zakon �ivljenja,
ne skrivaj namene,
ni te�ko zaèet,
èe poimenuje� obstoj skozi sebe.
Konstrukt zavesti
raztrgan svet zaspi
konstrukt zavesti
kje sem zdaj in kje so vsi
konstrukt zavesti
v dolinah zla zamira glas.
Dokler ne najdem polje
kjer se zadnji odstavek razkriva,
�el bom èez èrke groze,
besede �elja in stavke trpljenja.
Spremeni sebe
in spremenil bo� svet,
to je zakon �ivljenja,
ne skrivaj nameme,
ni te�ko zaèet,
èe poimenuje� obstoj skozi sebe.
Konstrukt zavesti
raztrgan svet zaspi
konstrukt zavesti
kje sem zdaj in kje so vsi
konstrukt zavesti
4. Scene two - Potovanje skozi sebe: Opazovanje (instrumental)
5. Poimenovanje
Poimenuj me,
da me v te�kih trenutkih
iz spanja priklièe�.
Poimenuj me,
da me drugim razlaga�,
ko jezo goji�.
Klièi me zgodba, jeza,
jubezen,
klièi me sodba, boleèina,
obraz.
Posku�aj me najti
v gozdovih kraljestva,
posku�aj me skriti,
ko gleda� v raj.
Poimenuj me,
da bo� znal o meni
knjige pisati.
Poimenuj me,
da krivice popravlja�,
ko v strahu �ivi�.
Klièi me zgodba, jeza, ljubezen,
klièi me sodba, boleèina, obraz.
Posku�aj me najti
v gozdovih kraljestva,
posku�aj me skriti,
ko gleda� v raj.
6. Dejanje (instrumental)
7. Scene three - Vpra�anja: Zakaj sem
Obraz dol�nosti :
"Niè ne èutim,
zdaj sem sam v sebi
vedno sanjam,
da v senci se zbujam,
padam
in se v senci dvigujem."
"Zakaj sem,
èe ne znam obstajat?
Zakaj sem,
èe se ne poznam?"
"Zdaj �elim si,
iskat svoje zgodbe,
zdaj zbe�al bom,
da v svetlobi se zbujam,
padam
in se iz sence dvigujem."
Obraz modrosti :
"Ali lahko zbe�i� iz svoje realnosti,
ali lahko zbe�i� iz svojega sveta?
Ali lahko zbe�i� iz svoje realnosti,
ali lahko zbe�i� iz svojega sveta?
Ne be�i stran iz svojega sveta,
ne be�i stran."
8. Tisti, ki bedijo
Spet se predaja�,
spet se razvaja�,
spet se s svojo igro obdaja�,
vidim te,
ko v sebe gre�.
Daje� mi slutit,
daje� mi èutit,
kako je v svetu brez volje.
Prosim te, ne izgubi me.
Osamljena bitka spet ple�e,
spet upira se vodnikom noèi.
Odkimava z glavo,
ri�e svoje toèke,
sli�i samo tisto,
kar �eli.
A v samoti se zave�,
da izbira� zmeraj sam.
Èe se zbuja�,
ko vsi drugi spijo,
èe tola�i� se
z zvokom noèi,
èe posku�a� re�iti se z vojno,
potem �e nisi bitje luèi.
Ob sebi o�ivlja� svetove
v njih se spu�èa�,
v njih se uèi�.
V njih razmi�lja�,
v njih se pretvarja�,
da vse lepo je,
da vse res se zdi.
A v samoti se zave�,
da izbira� zmeraj sam.
Èe se zbuja�,
ko vsi drugi spijo,
èe tola�i� se
z zvokom noèi,
èe posku�a� re�iti se z vojno,
potem �e nisi bitje luèi.
9. Brezèasnost uma
Kje se zaène
svet, ki v sanjah se zbuja?
Kje se konèa
zgodba, ki zvoke prebuja?
Kje je roka,
ki v pravo smer ka�e?
Zlobe ni veè tam,
kjer obstajal sem.
Kaj zgodi se
ko svet se mi zla�e,
da ti si zrak,
da ti si nebo?
Kam um gre,
da re�i svoje norosti?
Kam gredo vsi
iskat svoje kreposti?
Kje je roka,
ki v pravo smer ka�e?
Zlobe ni veè tam,
kjer obstajal sem.
Kaj zgodi se
ko svet se mi zla�e,
da ti si zrak,
da ti si nebo?
Ti si zrak.
Ti si nebo....
10. Scene four - V obliki kroga: Ekvilibrum
Gradim in bli�am se samemu sebi
prihodnosti ne vidim,
preteklosti ne poznam.
Zdaj vem da resnièno obstaja�,
vem da nikoli nisem bil èisto
sam.
Zavest se igra s svojo zgodbo
ekvilibrum zbuja se.
Pravijo da, jok in zloba
v smehu in ljubezni smisel ima.
Ustvarjam nove gibe,
s katerimi pozabljam dan,
ko na vrhu sence
zajemal sem zrak.
Grabe�ljiv vonj me spominja na
risbo,
ko risal sem krog,
a trudil sem se zaman.
Nisem dojel,
da rabim le nekaj,
èemur kasneje podaril bom ime.
Zavest se igra s svojo zgodbo
ekvilibrum zbuja se.
Pravijo da, jok in zloba
v smehu in ljubezni smisel ima.
11. On je vsi (rekonstrukcija)
Obèutek popolnega zaupanja,
ko med zvermi ple�e� zadnji ples,
skozi tisoè vekov se prebuja
a ob zadnjem padcu se rodi.
Nikoli veè ne morem biti isti.
Nevedenje, vedenje, zavedanje
in ti�ina v kateri je vse.
Ko veter spi
raziskujem svoje sanje
on je vsi.
Ko sedim v templju uma sam
vidim, da je vse kar hoèem,
vse kar imam.
Tisoè obrazov bistva,
tisoè èisto drugaènih poti.
tiha modrost zavesti,
vzklila je, da se ponovno rodi.
Dvigam se iz slepote,
gledam dol na ves svet.
Vraèam se na zaèetek,
v veènost od�el bom �ivet.
Ko veter spi
raziskujem svoje sanje
on je vsi.
Ko sedim v templju uma sam
vidim, da je vse kar hoèem,
vse kar imam.
|
|
